Skupno ustvarjanje pomoči

V okviru SUP programa sem kot socialna delavka izvajala celoten proces dela, usmerjen k opolnomočenju otrok, družin in strokovnih delavcev. Poudarek je bil na prepoznavanju in krepitvi njihovih moči ter vključevanju njihovih potencialov v proces sodelovanja.

V uvodni fazi se vzpostavi zaupanje in prepoznavanje močnih področij uporabnikov, kot so otrokove sposobnosti reševanja problemov ali družinske vezi kot vir podpore.  

V fazi načrtovanja smo skupaj z učitelji, svetovalno službo, učenci, starši in strokovnjaki oblikovali načrte, osredotočene na rešitve, ki temeljijo na njihovih močnih točkah.  

V fazi izvajanja smo spodbujala uporabo notranjih in zunanjih virov ter sodelovala s strokovnjaki, da bi ustvarili podporna okolja za otroke. Med spremljanjem in evalvacijo sem skupaj z uporabniki ocenjevala napredek in prilagajala intervencije glede na dosežene spremembe. 

Vloga koordinatorja je vključevala povezovanje virov v skupnosti, spodbujanje avtonomije uporabnikov ter zagotavljanje interdisciplinarnega sodelovanja. Gradnja in negovanje partnerskih odnosov z institucijami, kot so šole, centri za socialno delo in druge organizacije, je bila ključnega pomena za uspešno izvedbo programa, saj je omogočila fleksibilnost in trajnost sodelovanja.  

Poudarili smo pomen odnosa, ki je omogočal odprto komunikacijo, izmenjavo znanja in premagovanje ovir. Ta pristop je zagotovil, da so sodelujoče institucije in uporabniki ostali aktivni in vključeni tudi po zaključku programa.  

Za razumevanje pomembnosti SUP programa, kot zapolnitve verzeli v Slovenskem prostoru sem analizirala  institucije in njihove z zakonske pristojnosti. Osredotočila sem se na naslednje ključne vsebine, ki jih izvaja SUP programa; vključevanje in krepitev socialnih veščin, ohranjanje čustvenega in psihosocialnega ravnovesja otrok, mladostnikov in mlajših odraslih, ter zagotavljanje strokovne podpore tako za izvajalce v vzgojno-izobraževalnih ustanovah kot tudi za družine z visokim tveganjem.  

Institucije z zakonskimi pristojnostmi vključujejo vzgojno-izobraževalne ustanove (vrtce, osnovne in srednje šole), centre za socialno delo, zdravstvene ustanove, nevladne organizacije in ministrstva, ki zagotavljajo okvir za izvajanje različnih ukrepov na področju socialne varnosti, zdravstva in izobraževanja. Vendar pa obstoječi sistem pogosto ne omogoča zadostne medsebojne koordinacije med temi institucijami, kar predstavlja eno izmed ključnih vrzeli, ki jih naslavlja SUP program.  

Pomanjkanje celostnega pristopa, omejena dostopnost specializirane podpore, pomanjkanje usposobljenosti strokovnih delavcev, nezadostna podpora družinam, stigma duševnih težav in omejene preventivne intervencije so izzivi, ki jih SUP program aktivno naslavlja. S tem program zagotavlja povezanost različnih sektorjev, izboljšuje dostopnost storitev ter spodbuja zgodnje prepoznavanje težav in preventivno delovanje.  

Lahko rečemo, da SUP program igra ključno vlogo pri povezovanju različnih institucij z zakonskimi pristojnostmi, saj omogoča celovit pristop k podpori otrok, mladostnikov in njihovih družin. Z interdisciplinarnim sodelovanjem in vključevanjem različnih deležnikov program krepi kakovost in dostopnost storitev, kar vodi v boljše obvladovanje čustvenih in vedenjskih težav ter večjo vključenost v obravnavo. 

Mikro in makro okolje igrata ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju vzgojno-izobraževalnih politik ter pri vsakodnevnem delovanju vzgojno-izobraževalnih ustanov. Mikro okolje vključuje neposredno interakcijo med institucijami in njihovimi deležniki, medtem ko makro okolje zajema širše družbene, politične, pravne in gospodarske dejavnike. 

Makro okolje sestavljajo širši družbeni, politični, pravni, gospodarski, tehnološki in kulturni dejavniki, ki posredno vplivajo na delovanje VIZ institucij. To vključuje nacionalne politike, zakonodajo, gospodarske razmere, tehnološke spremembe, družbene vrednote in druge širše dejavnike. 

Mikro okolje se nanaša na neposredne interakcije, ki jih ima VIZ institucija s svojimi notranjimi in zunanjimi deležniki (učitelji, učenci, starši, lokalna skupnost). 

Makro okolje pa vključuje širše trende, politike in zakonodajo, ki ustvarjajo okvir, v katerem VIZ institucije delujejo (zakoni, politika, družbeni trendi, tehnologija). 

SUP program naslavlja predvsem mikro okolje, vendar s svojimi interdisciplinarnimi pristopi prispeva tudi k premoščanju vrzeli v makro okolju, kot so politika inkluzije in destigmatizacija. 

SUP program ima neposreden učinek na posameznike in skupine, ki so del mikro okolja VIZ institucij. Osredotoča se na izboljšanje procesov in odnosov v šolah, vrtcih in drugih organizacijah, s katerimi imajo učenci in strokovni delavci neposreden stik. 

SUP program prispeva k širšim spremembam na družbeni, politični, kulturni in sistemski ravni, saj vpliva na oblikovanje politik, dvig družbene ozaveščenosti in dolgoročno izboljšanje sistema vzgoje in izobraževanja. 

SUP program z interdisciplinarnim in medsektorskim pristopom neposredno vpliva na mikro okolje (učenci, učitelji, starši, lokalna skupnost) in posredno na makro okolje (zakonodaja, politike, družbena ozaveščenost). Na mikro ravni prispeva k izboljšanju delovanja VIZ institucij in kakovosti vzgoje ter izobraževanja. Na makro ravni pa krepi sistemske spremembe, ki omogočajo trajnostne izboljšave za duševno zdravje in dobrobit otrok, mladostnikov ter njihovih družin. 

Na podlagi zbranih podatkov za letošnje leto predstavljamo analizo vključevanja otrok v program SUP (specializirane obravnave in podpore) v obalno-kraški regiji. Poročilo obravnava šole in vrtce iz občin Ankaran, Ilirska Bistrica, Sežana, Izola, Koper in Piran.  

1. Občina Ankaran

• Število vpisanih otrok v OŠ: 264 (15 % vseh otrok v občini) 

• Skupno število obravnavanih primerov: 38 

• Glavne problematike: Medvrstniško nasilje in sodelovanje s starši. 

• Program SUP: Socialne veščine.  

2. Občina Ilirska Bistrica

• Število obravnavanih otrok: 294 (12 % vseh otrok v občini). 

• Glavne problematike: Medvrstniško nasilje in vedenjske težave. 

• Posebnosti: Obravnave otrok z avtizmom in zagotavljanje izobraževanj. 

• Program SUP: Terapija in izboljševanje socialnih veščin.  

3. Občina Sežana

• Število obravnavanih otrok: 294 (12 % vseh otrok v občini). 

• Glavne problematike: Medvrstniško nasilje, vedenjska problematika ter učni izbruhi. 

• Program SUP: Terapija in socialne veščine.  

4. Občina Izola

• Število vpisanih otrok v OŠ: 1296 (23 % vseh otrok v občini). 

• Skupno število obravnavanih primerov: 293 

• Glavne problematike: Vedenjske težave, medvrstniško nasilje in delavnice za učitelje in starše. 

• Program SUP: Socialne veščine in intervizije.  

5. Občina Koper

• Število vpisanih otrok v OŠ: 4927 (21 % vseh otrok v občini). 

• Skupno število obravnavanih primerov: 1034 

• Glavne problematike: Vedenjska problematika, medvrstniško nasilje, osebna stiska in neprimerno vedenje. 

• Posebnosti: Primeri nasilja doma, smrt v družini ter opazovanje v vrtcih. 

• Program SUP: Terapija, hospitacije, intervizije in socialne veščine.  

6. Občina Piran

• Število vpisanih otrok v OŠ: 1281 (44 % vseh otrok v občini). 

• Skupno število obravnavanih primerov: 563 

• Glavne problematike: Medvrstniško nasilje, vedenjske težave in nemoč v razredu. 

• Posebnosti: Obravnava skupin otrok ter izvajanje intervencij in delavnic. 

• Program SUP: Socialne veščine in intervizije.  

Skupna analiza za obalno-kraško regijo 

• Skupno število vpisanih otrok v OŠ: 10,501 

• Skupno število obravnavanih primerov: 2222 (21 % vseh otrok). 

• Najpogostejše problematike: Medvrstniško nasilje, vedenjske težave, sodelovanje s starši in učitelji ter osebne stiske. 

• Program SUP: Socialne veščine, terapija, intervizije in opazovanje. 

V programu SUP se obravnavajo otroci in mladostniki iz osnovnih šol, pri čemer statistični podatki kažejo, da so nekatere starostne skupine in razredi pogosteje vključeni kot druge.  

Največkrat obravnavane starostne skupine (po razredih): 

1. triada (1.–3. razred)

Starost: 6–9 let 

Delež obravnavanih: 35 % vseh obravnav 

Najpogostejše težave:  

Težave pri socialnem vključevanju (sramežljivost, navezovanje stikov). 

Učni zaostanki zaradi težav z osnovnimi spretnostmi (branje, pisanje, štetje). 

Prepoznavanje razvojnih zaostankov in zgodnjih oblik vedenjskih težav.  

2. triada (4.–6. razred)

Starost: 9–12 let 

Delež obravnavanih: 40 % vseh obravnav 

Najpogostejše težave: 

Medvrstniško nasilje in težave z agresivnim vedenjem. 

Znižana motivacija za učenje in težave s pozornostjo. 

Izrazite razlike v socialnih spretnostih (npr. osamljenost ali izključevanje). 

Konflikti s starši ali učitelji zaradi pričakovanj in samostojnosti.  

3. triada (7.–9. razred)

Starost: 12–15 let 

Delež obravnavanih: 25 % vseh obravnav 

Najpogostejše težave: 

Čustvene težave, povezane s puberteto (anksioznost, nizka samopodoba). 

Konflikti v razredu in upiranje avtoriteti (učiteljem, staršem). 

Večji izzivi pri soočanju z učnimi obremenitvami in pripravo na nadaljnje izobraževanje. 

Tveganja, povezana s socialnimi vplivi (kajenje, eksperimentiranje z drogami, težave v družbi). 

SWOT analiza SUP programa nam služi kot strateško orodje, ki nam omogoča celovito oceno ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost in razvoj programa.   

S pomočjo SWOT analize smo identificirali notranje prednosti in slabosti programa ter zunanje priložnosti in grožnje, ki lahko vplivajo na njegovo izvajanje. Analiza nam omogoča vpogled v obstoječe zmogljivosti, prepoznava ključna področja izboljšav in osvetljuje potencialne ovire, ki jih je potrebno premostiti v prihodnosti. Na podlagi teh ugotovitev smo oblikovali učinkovitejše strategije za uresničitev ciljev programa.  

Glavni poudarek SWOT analize SUP programa je razumeti, kako okrepiti prednosti, zmanjšati slabosti, izkoristiti priložnosti in se uspešno soočiti z morebitnimi tveganji. S tem zagotavljamo, da program ostane relevanten, učinkovit in usmerjen k trajnostnemu razvoju v prihodnjih petih letih. 

Poudarki glede starostnih skupin: 

1. triada: Ključen je poudarek na zgodnjem prepoznavanju in preprečevanju težav, saj je to obdobje kritično za oblikovanje socialnih in učnih temeljev.
2. triada: Največ obravnav poteka v tem obdobju, saj se otroci soočajo s socialnim prilagajanjem in prehodom iz igre v bolj strukturirane socialne odnose in šolske obveznosti.
3. triada: Obravnave so bolj kompleksne, saj vključujejo tudi težave, povezane s prehodom v srednje šole, in specifične mladostniške težave. 

Nadaljevati z usmerjeno podporo pri socialnih veščinah. 

Povečati število intervizij za reševanje specifičnih primerov medvrstniškega nasilja. 

Okrepiti sodelovanje s starši in učitelji pri vedenjskih izzivih otrok. 

Uvesti dodatne programe za obravnavo osebnih stisk in nasilja doma. 

Trajnostni razvoj je koncept, ki zagotavlja enakopravno, dolgoročno in uravnoteženo zadovoljevanje potreb sedanjih generacij brez ogrožanja možnosti prihodnjih generacij. V kontekstu programa SUP to pomeni:  

• Vsi otroci morajo imeti dostop do programov podpore, ne glede na njihove socialne, ekonomske ali kulturne okoliščine. Pomemben je vključujoč pristop.  

• Programi morajo biti zasnovani tako, da imajo dolgoročen vpliv na razvoj otrok, predvsem na izboljšanje socialnih veščin, medosebnih odnosov in čustvene odpornosti.  

• Upoštevanje širšega družbenega okolja, vključno z družinami, šolami in lokalno skupnostjo, kot ključnega dejavnika pri podpiranju otrokovega razvoja, sooblikovati ekosistem.  

• Zagotavljanje usposobljenosti strokovnih kadrov in virov za dolgoročno delovanje programov, trajnostna podpora.